Udeleženci delavnic o medsebojnih odnosih so izrazili željo,
da objavimo teorijo o pomenu 2P2Z v ljubezni, ki smo jo na podlagi večletnih izkušenj
pri delu s posamezniki, pari in skupinami, napisali že leta 2006.
Menijo namreč, da je prav, da jo spoznajo tudi drugi, saj na kratko in razumljivo povzema bistvo ljubezni.
Res pa je, da večina šele na delavnicah, ko se pogovarjamo, razpravljamo, izvajamo vaje in naloge,
ugotovi, da dejansko drži.
V veselje nam je, da lahko že skoraj desetletje spremljamo »razvoj« partnerskih odnosov udeležencev delavnic
(večina je z nami že od začetka, tekom let pa se pridružujejo tudi “novi”, tako, da imamo že več
zaključenih skupin) in ob tem ugotavljamo, da se teorija 2P2Z iz leta v leto v celoti potrjuje:
mnogi so izboljšali svoj partnerski odnos, nekateri pa so se razšli brez hudih besed in na
kulturen način ter si ustvarili nove, osrečujoče partnerske zveze, z bivšimi
partnerji pa ostali v korektnih odnosih –
nekatere zgodbe in izkušnje bodo objavljene v
Priročniku za življenje – v povezavi s programom POMAGAJMO (sebi in drugim).
OPOMBA OBEH AVTORJEV:
Vedeti je potrebno, da smo ljudje zelo različni, zato je tudi dojemanje ljubezni različno. Za vse »prave«, »zrele« ljubezni pa velja enostavno pravilo: ljubezen osrečuje. Če smo v odnosu nesrečni, negotovi…, potem z ljubeznijo nekaj ni v redu.
Ljubeča partnerja se pogovarjata, dopolnjujeta, rasteta v odnosu, sproti rešujete težave, imata enak pristop do vzgoje otrok in uživata, ko sta skupaj.
Ampak – to je le najino mnenje, verjameva pa, da marsikdo meni drugače. In spoštujeva tudi vsa drugačna mnenja. Življenje nas pač uči. Vsakega nekoliko drugače oziroma toliko kot vsak posameznik sprejme…
Povzetek teorije je na spodnji povezavi:
