DOPUST, POČITNICE
Dopust in počitnice. Besedi, ki zvenita skoraj čarobno. Ko ju izgovorimo, si marsikdo predstavlja morje, sonce, izlete, pozne zajtrke, dolge večere, druženje in predvsem – počitek.
Pa je res vedno tako?
Na naših poletnih delavnicah smo se pogovarjali tudi o tem, kako si ljudje predstavljajo dopust in počitnice. Zanimivo je bilo poslušati različne generacije. Mladi, odrasli in starejši imajo sicer različna pričakovanja, vendar se je skozi pogovor pokazalo nekaj skupnega: za prijetne počitnice ni nujno potreben velik dopustniški proračun, hotel ob morju ali potovanje na drug konec sveta. Pomembneje je, kako čas, ki ga imamo, preživimo.
MLADI IN POČITNICE – KONČNO NIČ DELATI!
Pri mladih se je večkrat pojavila zanimiva predstava o počitnicah: šola je končana, zato naj bi bilo zdaj na vrsti predvsem uživanje. Spanje, prijatelji, igranje, televizija, internet … in seveda pričakovanje, da bodo starši poskrbeli, da bo vse skupaj čim bolj udobno.
“Starši mi ne pustijo gledati televizije, pravijo, da lahko samo dve uri na dan in največ eno uro interneta.”
Ali pa:
“Ne morem se igrati s prijatelji, vsi so na morju.” Itak niso nikoli vsi na morju 😊. “Mama mi ne dovoli spati do 12ih, ropota že ob 11ih s sesalcem.”
Ob takšnih izjavah smo se seveda malo nasmehnili, hkrati pa je pogovor odprl pomembno vprašanje. Ali so počitnice res čas, ko mladim ni treba ničesar prispevati k družinskemu življenju?
Družina je vendarle skupnost. Tudi v času počitnic ima vsak družinski član svoj del odgovornosti – seveda skladno s svojo starostjo in zmožnostmi. Pospraviti za seboj, odnesti smeti, pomagati pri pripravi kosila, obesiti perilo ali poskrbeti za hišnega ljubljenčka niso kazni. To je preprosto del skupnega življenja.
In tudi starši niso servis, ki mora 24 ur na dan uresničevati želje svojih otrok. Če družina letos ne more na morje za dva tedna, to še ne pomeni, da bodo počitnice »zanič«. Morda pa lahko skupaj odkrijejo bližnji gozd, se odpravijo na sprehod, igrajo družabne igre, povabijo prijatelje, pripravijo piknik ali pa si izmislijo čisto svoj družinski izlet.
Otroci naj tudi sami predlagajo, kaj bi počeli – pri tem bodo ugotovili, da mama in oče nista ravno turistična agencija z neomejenim proračunom in osebnim šoferjem. 😊
Najbolje pa je, če se skupaj dogovorimo glede preživljanja prostega časa. Tako posamezno kot družinsko.
STARŠI IN TISTA “SLABA VEST”
Pri odraslih se je pogosto pokazala druga plat zgodbe. Starši imajo lahko slabo vest, ker svojim otrokom ne morejo omogočiti vsega, kar si otroci želijo oziroma kar vidijo pri drugih.
“Drugi gredo na morje, mi pa ne moremo.” “Soseda je peljala hčerki po nakupih v Pariz, da bosta imeli kaj posebnega za novo šolsko leto”. “Družina iz sosednje hiše je šla na romanje po poti Camino.”
in še in še….
Toda otroci za lepo otroštvo ne potrebujejo nujno dragih počitnic, nakupov. Potrebujejo tudi čas, pozornost, pogovor, skupne trenutke in občutek, da so del družine.
Zato je prav, da tudi med počitnicami ostanejo del vsakdanjega družinskega življenja. Pomivanje posode, kuhanje, obešanje perila, odnašanje smeti, pospravljanje sobe … niso ravno aktivnosti, ki bi jih uvrstili med najbolj vznemirljive počitniške dogodivščine, so pa del življenja.
In tukaj se nam zdi zanimiva še ena stvar: za vsakodnevne družinske obveznosti se ni treba ves čas zahvaljevati. Ena mama nam je namreč povedala, da je na nekem predavanju o vzgoji slišala, da se je treba otroku 10x na dan zahvaliti in ga za vsako opravljeno stvar pohvaliti!!! Ojoj!!!!
Otrok se staršu ne zahvali za vsako kosilo, ki ga skuha, za vsako oprano majico ali posesano stanovanje. Tudi starš se otroku ne zahvaljuje za vsako pospravljeno posodo ali odnesene smeti. To je naš skupni dom in vsak prispeva svoj del. Nisi odnesel smeti zame, ampak za skupnost. Za družino. Tudi zase.
Seveda pa je »hvala« čudovita beseda. Tudi pohvala poboža dušo. Ampak, oboje prihranimo za trenutke, ko nekdo naredi nekaj posebnega, nekaj izjemnega, nekaj, za kar smo resnično hvaležni. Naj ne postaneta HVALA in POHVALA samo še besedi, ki ju izgovorimo iz navade. S tem ju razvrednotimo.
DOPUST JE TUDI POČITEK
Počitnice pa vendarle imajo svoj poseben namen. Ni treba vstajati ob isti uri kot med šolskim letom ali delovnim tednom. Ni treba takoj skočiti iz postelje in začeti z obveznostmi. Lahko malo poležimo, preberemo nekaj strani knjige, se odpravimo na sprehod ali preprosto dovolimo dnevu, da se začne nekoliko počasneje. Skupni zajtrk je lahko lep začetek dneva.
Če odpotujemo, je lepo, da čas izkoristimo tudi za družino. Za pogovor, skupne izlete, igro, raziskovanje novega kraja.
In seveda tudi za malo miru.
Kajti če mama želi eno uro brati v senci, oče želi iti na kolo, otrok pa bi najraje cel dan iskal školjke, ni nujno, da je kdo zaradi tega prikrajšan. Družinsko življenje je tudi umetnost dogovarjanja in iskanja tiste čarobne besede, ki ji pravimo zlata sredina.
Navsezadnje tudi starši potrebujejo nekaj časa zase. Tudi oni so si želeli dopusta – ne samo zato, da bodo otrokom organizirali počitnice. 😊
IN KAJ PRAVIJO NAŠI STAREJŠI?
Pri starejših se je pogosto pojavila žalost ob misli, da si zaradi skromne pokojnine ne morejo privoščiti tedna ali dveh na morju.
Toda ena od naših udeleženk je povedala nekaj, kar nam je ostalo v mislih.
Ker si daljšega dopusta ne more privoščiti, se v poletnih mesecih večkrat odpravi za en dan na morje. Z vlakom ali avtobusom. Poudarila je, da je vožnja za upokojence brezplačna. Zjutraj odide, uživa ob morju in se vrne domov.
Morda ni luksuzni dopust. Je pa njen dan. In očitno prav lep.
Starejši gospod je povedal, da se v vročih dneh rad umakne v knjižnico. Ko je prijetnejše vreme, gre v upokojenski klub in na balinišče.
Še ena udeleženka pa nam je povedala čudovito zgodbo o družini iz svojega bloka. V času vročinskega vala je pomagala mladi družini in se družila z njihovimi otroki. Igrali so družabne igre, risali, se pogovarjali in poslušali glasbo. Otroci pa so jo naučili uporabljati YouTube in pošiljati SMS-e.
Oni so pomagali njej in ona je pomagala njim.
Morda je prav to eden najlepših primerov, kako lahko iz običajnega poletnega dne nastane nekaj posebnega.
NI TREBA DALEČ, DA NAM JE LEPO
Ko smo poslušali vse te zgodbe, smo ugotovili, da so predstave o popolnih počitnicah zelo različne.
Nekomu pomeni dopust morje. Drugemu dobra knjiga. Tretjemu izlet z avtobusom. Četrtemu balinišče, družabna igra ali pogovor s prijateljem. Otroku morda nekaj ur igre s prijatelji, staršu pa trenutek tišine ob kavi.
In vse to je lahko dopust.
Ni treba, da gremo daleč. Ni treba, da veliko zapravimo. Ni treba, da je vsak dan zapolnjen z izleti in dogodivščinami.
Morda je najpomembnejše, da se za nekaj časa ustavimo, zadihamo in si dovolimo biti skupaj – pa tudi vsak zase.
Počitnice niso tekmovanje. Niso nagrada za pridnost. In niso merilo, kako materialno dobro družina živi.
So priložnost, da si naberemo novih moči.
In če lahko ob tem najdemo še malo časa za smeh, pogovor, dobro knjigo, sprehod, prijatelje in kakšen čisto navaden, “nič posebnega dan”, smo mogoče naredili več, kot se zdi na prvi pogled.
Kajti včasih je prav tisti “nič posebnega dan” tisti, ki si ga bomo zapomnili. ❤️