ODPUSTITI NE POMENI POZABITI

/in /by

05.07.2026

Na naših delavnicah o medsebojnih odnosih se pogosto pogovarjamo o odpuščanju. Veliko ljudi meni, da odpustiti pomeni pozabiti.

Pa je res tako?

Po našem mnenju ne.

Izkušnje – prijetne in manj prijetne – so del naše življenjske poti. Iz njih se učimo, zorimo in postajamo modrejši. Če bi vse pozabili, bi izgubili tudi dragocene življenjske lekcije.

Odpuščanje pomeni nekaj drugega. Pomeni, da se nehamo oklepati jeze, zamer in bolečine, ki nas bremenijo. Ne zaradi drugega človeka, ampak predvsem zaradi sebe. Dokler nosimo zamero, največkrat najbolj obremenjujemo prav svoje srce in svoj mir.

Vedno spodbujamo, da se ljudje najprej poskusijo odkrito in spoštljivo pogovoriti. Velikokrat se izkaže, da je bil vzrok spora preprosto nesporazum. Ena oseba je določene besede ali dejanja razumela drugače, kot so bila mišljena.

Ko se ljudje zares poslušajo, se pogosto zgodi nekaj lepega. Besede dobijo pravi pomen, nesporazumi izginejo, namesto jeze pa pride razumevanje. Ni malo primerov, ko se ljudje po takšnem pogovoru iskreno objamejo in odidejo z veliko lažjim srcem.

Če pogovor ne steče, je lahko dobra pomoč tudi mediacija. Nepristranska oseba lahko pomaga, da obe strani varno izrazita svoje misli, občutke in potrebe ter poiščeta pot do rešitve.

Včasih pa dialog žal ni mogoč. Ena od strani pogovora ne želi ali ni pripravljena. Takrat je pomembno vedeti, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Več od iskrenega poskusa ne moremo narediti.

Kar ne moremo spremeniti, lahko sprejmemo. Sprejemanje ne pomeni, da se z nečim strinjamo ali da odobravamo krivico. Pomeni, da ne dovolimo več, da preteklost upravlja naše sedanje življenje.

Dogodka/dejanja/besed se še vedno spomnimo. Razlika je v tem, da nas spomin ne boli več tako, da bi nam jemal notranji mir. Izkušnja postane del naše zgodbe, ne pa veriga, ki nas drži na mestu.

Morda je prav to bistvo odpuščanja – ne pozabiti, ampak živeti naprej brez teže, ki smo jo predolgo nosili s seboj.

Ne moremo spremeniti ljudi ali tistega kar se je zgodilo. Vedno pa lahko izbiramo, kakšen odnos bomo imeli do tega kar nas bremeni.

V programu POMAGAJMO (sebi in drugim) – PSD verjamemo, da odpuščanje ni (le) darilo tistemu, ki nas je prizadel. Je darilo sebi. Darilo notranjega miru, ki nam omogoča, da svojo življenjsko energijo namenimo ljudem, odnosom in stvarem, ki nas bogatijo, ne pa zameram, ki nas izčrpavajo.

Odpuščanje ne spremeni preteklosti. Lahko pa spremeni prihodnost, ker osvobodi človeka bremena, ki ga je predolgo nosil.

Odpustiti ne pomeni, da je bilo prav. Pomeni, da svojemu notranjemu miru damo večjo vrednost, kot jo damo zameri.